Model popolne legalizacije in regulacije konoplje

Prohibicija povzroča več škode kot koristi

Sedanja ureditev na področju gojenja in uživanja konoplje ima zaradi svoje represivne narave precej več negativnih kot pozitivnih učinkov tako na posameznika kot na družbo kot celoto. Hkrati ostajajo skoraj povsem neizkoriščene gospodarske priložnosti, ki jih ta avtohtona rastlina ponuja. Zato Pirati predlagamo svojo vizijo ureditve tega področja, ki temelji na modelu popolne legalizacije in regulacije konoplje.

Obstoječa uredba, sprejeta marca 2017, umešča konopljo med rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi in se lahko uporabljajo le v medicinske namene. Uredba dopušča zgolj uporabo, ne pa tudi pridelave in predelave konoplje v medicinske namene, kar pomeni, da je zdravljenje možno le z uvoženimi farmacevtskimi izdelki iz konoplje. Sedanja ureditev je tako pahnila državo v odvisnost od tujih farmacevtskih korporacij in onemogočila, da bi zaslužek ostal na domačih tleh.

Neurejeno in neregulirano ostaja tudi področje rekreativne rabe konoplje. Posamezniki so prepuščeni uporabi izdelkov vprašljive kakovosti, ki so pogosto obdelani z drugimi zdravju škodljivimi substancami (kot so trde droge ali pesticidi). Dostopnost konoplje za rekreativne uporabnike ostaja omejena zgolj na črni trg, kar koristi kriminalnim združbam, uporabniki pa so pogosto žrtve prevar, nasilja in drugih oblik kriminala.

Pirati zagovarjamo stališče, da je lahko zakonodajna ureditev na področju konoplje omejujoča le do stopnje, ko posamezniku preprečuje, da bi na kakršenkoli način škodil drugim ljudem. Vsako dodatno omejevanje predstavlja neutemeljen poseg v posameznikovo avtonomijo.

Izkoristimo priložnosti legalizacije konoplje

Glavni cilj modela popolne legalizacije in regulacije konoplje je omogočiti svobodno in varno uporabo izdelkov iz konoplje v medicinske, industrijske in rekreativne namene. V nadaljevanju navajamo najpomembnejše argumente za legalizacijo in regulacijo področja konoplje v Republiki Sloveniji.

Dvig gospodarske rasti in nova delovna mesta

Poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) o stanju na področju prepovedanih drog iz leta 2016 ugotavlja, da Slovenija ostaja samooskrbna s konopljo. Z vzpostavitvijo reguliranega trga s konopljo bi še naprej podpirali samooskrbo, saj bi prebivalcem ponudili priložnost, da se s pridelavo, predelavo ali prodajo ukvarjajo na legalen način. Popolna legalizacija in regulacija izdelkov iz konoplje bi tako ustvarila nova delovna mesta, ponudila dodatne podjetniške priložnosti in okrepila izvoz. V ameriški zvezni državi Kolorado je legalizacija samo v enem letu ustvarila več kot 18.000 dodatnih delovnih mest.

Povečanje državnega proračuna

V državni proračun bi se s plačevanjem davkov, trošarine in prispevkov iz naslova plač steklo precej dodatnih sredstev. Raziskava nelegalnega trga s konopljo v Sloveniji je pokazala, da bi obdavčitev prodaje izdelkov iz konoplje v rekreativne namene po vzoru obdavčitve tobačnih izdelkov v državno blagajno prispevala najmanj dodatnih 15 milijonov evrov. Izračun temelji na prodaji posušenih vršičkov konoplje in hašiša, ki sta le dva izmed mnogih konopljinih izdelkov, namenjenih rekreativni uporabi. Vrednost denarnega pretoka na črnem trgu ob sicer konservativno ocenjeni porabi 3000 kg posušenih vršičkov na letni ravni znaša 21.673.931 EUR.

Zmanjšanje negativnih učinkov rekreativne rabe

Iz poročila NIJZ je prav tako razvidno, da v zadnjih letih narašča število zastrupitev s THC. Testi so pokazali, da je zasežen hašiš leta 2015 na črnem trgu vseboval od 0,3 pa vse do 19,4 odstotka THC2. Takšen razpon spremlja izredno slaba informiranost uporabnikov o izdelkih iz konoplje in njihovi varni uporabi. Nadzorovana pridelava, predelava in trgovina bi izboljšali informiranost in zagotovili kakovostne izdelke, brez škodljivih dodatkov.

Povečana turistična privlačnost Slovenije

Konoplja ponuja številne priložnosti tudi na področju razvoja turizma. Vendar pa lahko Slovenija računa na veliko prednost le v primeru, če se bo kot prva evropska država odločila, da v celoti legalizira konopljo in izdelke iz konoplje.

Razbremenitev sodišč in policije

Po podatkih iz poročila NIJZ je bilo v Sloveniji od leta 2013 do 2015 s konopljo povezanih več kot 70 odstotkov vseh kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami2. Legalizacija in regulacija bi odpravili potrebo po pregonu rekreativnih uporabnikov (ki ga financiramo davkoplačevalci). Razbremenjena slovenska sodišča in policija bi se tako lahko posvetili resnejšim družbenim problemom.

Zmanjšanje kriminala

Z legalizacijo bi lahko izdelke iz konoplje z vsebnostjo THC nad zakonsko določeno mejo legalno pridobil vsak polnoletni državljan ali bolnik z veljavnim receptom. S tem bi prenehale potrebe po črnem trgu, vse skupaj pa bi močno zmanjšalo tudi kriminal, ki je z njim neločljivo povezan.

Odgovoren pristop h konoplji

Zloraba vseh drog, ne samo konoplje, je posledica širših družbenih problemov, ki jih sedanji sistem ne prepoznava in ne naslavlja ustrezno, posledično pa jih ne more niti reševati. Sploh med mladimi se pogosto pojavljata brezupnost in pomanjkanje smisla, kar je dostikrat povod za poseg po drogah. Čeprav ukrepov in programov preprečavanja zlorabe drog ni malo, so ti po mnenju stroke nepopolni, neučinkoviti ali pa ne privabljajo resnično ogroženih posameznikov. Razloge za takšno stanje Pirati prepoznavamo predvsem v finančni podhranjenosti odgovornih institucij in njihovih neustreznih pristopih.

Naš cilj je s sodobnimi in kakovostnimi ukrepi odpraviti izvorne družbene probleme, ki vodijo posameznike v zlorabo drog, ter učinkoviteje sanirati posledice, ki zaradi tovrstnih problemov nastajajo. Sredstva, pridobljena iz trošarin, bi zato namenili razvoju programov za preventivno in kurativno reševanje problemov zlorabe drog, ki temeljijo na celostnem pristopu:

  • razvoj mladinskih centrov
    Glavno priložnost, s katero bi lahko izkoreninili trend poseganja po drogah, vidimo v mladinskih centrih, ki bi mladim zagotavljali prostor za kakovostno preživljanje prostega časa ter izvajali raznolike programe socialne vključenosti. Sredstva bi namenili razvoju novih in obstoječih mladinskih centrov po vsej državi.
  • ozaveščanje, informiranje in izobraževanje
    Del denarja bi namenili spodbujanju zdravega življenjskega sloga mladih in širše javnosti ter ozaveščanju o škodljivih vplivih različnih psihoaktivnih substanc.
  • raziskave na področju drog
    Zavedamo se, da je v zvezi z delovanjem konoplje in ostalih drog še veliko neznank, zato bi del novo pridobljenih sredstev namenili tudi institucijam, ki bi opravljale znanstvene raziskave na tem področju.

Zakonodajna rešitev

Glavna novost modela je umik rastline konoplje iz Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter s seznama skupin prepovedanih drog v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog. S predlaganim modelom želimo predstaviti način umestitve rastline konoplje v obstoječi regulativni okvir. Znanstvene raziskave so dokazale, da je konoplja bistveno manj nevarna za zdravje od alkohola ali tobaka5, 6, nenazadnje zaradi prevelikega odmerka konoplje še ni zabeležene nobene smrtne žrtve6, 7. Posledično smo se pri oblikovanju modela reguliranja konoplje zgledovali po zakonodaji, ki ureja rabo alkohola in tobaka v Republiki Sloveniji.

1. Opredelitev izrazov

Za potrebe predlaganega modela regulacije definiramo pojma, ki ločujeta izdelke glede na vsebnost psihoaktivne substance THC, prisotne v konoplji:

  • izdelki z nižjo vsebnostjo THC ‒ vsi izdelki, ki vsebujejo psihoaktivno substanco THC pod zakonsko določeno mejo, ter
  • izdelki z višjo vsebnostjo THC ‒ vsi izdelki, ki vsebujejo psihoaktivno substanco THC nad zakonsko določeno mejo.

2. Dvig meje vsebnosti THC za industrijske namene

Tako slovenska kot evropska zakonodaja postavljata mejo za pridelovanje konoplje v industrijske namene pri 0,2 odstotkih vsebnosti THC. Pirati predlagamo dvig meje na 0,9 odstotka, saj THC pod tem pragom ne povzroča omembe vrednih psihoaktivnih učinkov. Znanstvene študije celo navajajo, da je učinek pri kajenju konoplje z 0,9 odstotka THC enak učinku placeba8.

Dvig meje z 0,2 na 0,9 odstotka bi omogočil učinkovitejše izkoriščanje gospodarskega potenciala industrijskih izdelkov iz konoplje, saj bi pridelovalcem omogočil širšo izbiro semen med katerimi bi bila tudi slovenska avtohtona semena. Večina pridelovalcev sedaj namreč uvaža tuja (predvsem francoska) certificirana semena, prav tako pa jim ni dovoljena samooskrba, saj morajo vsako leto kupiti nova.

3. Predmet regulacije

Regulativni okvir modela obravnava le psihoaktivno substanco tetrahidrokanabinol (THC) in ne celotne rastline konoplje (Cannabis Sativa L.). Takšen pristop sledi vzoru obstoječe regulacije na področju drugih psihoaktivnih snovi, kjer je predmet regulacije učinkovina in izdelki, ki jo vsebujejo (na primer alkoholne pijače, cigareti), ne pa njihov rastlinski vir (vinska trta, rastlina tobaka).

Omejitve in regulacije, obravnavane v nadaljevanju, bi se po tem modelu nanašale le na psihoaktivno sestavino THC, ki je prisotna v izdelkih z višjo vsebnostjo THC. To pomeni umik vseh regulacij, vezanih na vsebnost THC, za izdelke z nižjo vsebnostjo THC. Slednji ne bi bili podvrženi nobenim dodatnim zakonskim omejitvam v smislu pridelave, predelave in uporabe, razen obstoječih regulacij iz drugih naslovov (na primer higienski standardi pri prehrani, sledljivost prehrambnih izdelkov in podobno). Po vzoru prehrambnih standardov v običajnih živilih predlagamo, da se v izdelkih z nižjo vsebnostjo THC, ki so namenjeni prehrani, poleg običajnih snovi spremlja tudi vsebnost kanabinoidov in da se dodatno zagotovi varnost izdelka z navedbo priporočenega dnevnega odmerka.

4. Osebna raba

Osebna raba zajema pridelavo, predelavo in posedovanje izdelkov z višjo vsebnostjo THC, vendar ne vključuje prodaje. Prodaja brez dovoljenja bi bila tudi po novem – enako kot doslej – ustrezno kazensko sankcionirana. Predlagani model bi legaliziral osebno rabo izdelkov z višjo vsebnostjo THC za vse fizične osebe, ki so dopolnile 18 let starosti.

Lastna raba konoplje z vsebnostjo THC nad zakonsko določeno mejo bi se priznala polnoletni fizični osebi, ki konopljo proizvede in proizvedeno konopljo tudi porabi – sama oziroma skupaj z drugimi polnoletnimi člani gospodinjstva. Količinska omejitev pridelave konoplje (na primer dovoljeno število sadik, dovoljena velikost pridelovalne površine in podobno) bi se določila na način, ki posameznika po eni strani ne bi omejeval pri dejavnostih, namenjenih za lastno uporabo, po drugi strani pa bi preprečeval različne pojave sive ekonomije in stekanje izdelkov z višjo vsebnostjo THC na črni trg.

Starostna in količinska omejitev ne bi veljali edino za osebe, ki po navodilih zdravnika z izdelki iz konoplje zdravijo svoje bolezensko stanje. Mladoletni bolnik bi lahko po navodilih zdravnika uporabljal zdravila iz konoplje, za katera bi mu zdravnik izdal zeleni recept. Zdravila bi lahko dobil v vsaki lekarni, njihovo ceno pa bi kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Bolnik bi lahko po priporočilu zdravnika uporabljal tudi ostale natančno specificirane izdelke z višjo vsebnostjo THC, ki bi jih lahko kupil pri licenciranih prodajalcih.

Za osebo, ki bi spoštovala pogoje za priznanje lastne rabe konoplje, ne bi veljale nobene druge omejitve, ki zadevajo pridelavo, predelavo ali posedovanje izdelkov z višjo vsebnostjo THC. Preseganje količinske omejitve pa bi se štelo za opravljanje dejavnosti proizvodnje konoplje in bi se obravnavalo v skladu z ureditvijo, ki bi veljala za male proizvajalce konoplje.

6. Mali proizvajalec konoplje

Predlagani model po zgledu ureditve alkoholnih pijač v obstoječem Zakonu o trošarinah predpostavlja uvedbo novega trošarinskega subjekta: mali proizvajalec konoplje. Gre za osebo, ki bi proizvedla več od predvidene količinske omejitve za osebno rabo, in manj kot bi proizvedle večje korporacije. Mali proizvajalec konoplje bi bil upravičen do nižje stopnje trošarine, ki bi jo določil Zakon o trošarinah. Dolžan bi bil predložiti obračun trošarine in plačati trošarino za celotno proizvedeno količino konoplje v koledarskem letu, razen za količino, ki bi se mu priznala za lastno rabo.

Z uvedbo takšnega trošarinskega subjekta bi Pirati podprli malo gospodarstvo in omogočili malim proizvajalcem konoplje lažji vstop na tuje trge, saj bi pravico do nižje trošarine lahko uveljavljali tudi v državah članicah EU s podobno ureditvijo.

Oseba s statusom malega proizvajalca konoplje bi lahko pridelovala konopljo za lastno uporabo ali za komercialne namene. V primeru komercialne rabe bi morala upoštevati pogoje, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

7. Komercialna raba

Komercialna raba je raba s strani pravnih oseb in vključuje prodajo pravnim in fizičnim osebam. Izdelki z višjo vsebnostjo THC bi se ne glede na njihovo namembnost smeli prodajati le v skladu z naslednjim regulativnim okvirom:

Vsak izdelek, ki se proda končnemu potrošniku v nemedicinske namene, mora zadostovati naslednjim pogojem:

  • obračun trošarine in davka na dodano vrednost
    Za vsak izdelek z višjo vsebnostjo THC mora biti obračunana trošarina in davek na dodano vrednost. Odločitev o ustreznem načinu obdavčitve (na primer podobna obdavčitev kot pri tobaku) bi bila sprejeta skupaj s stroko, saj je od tega odvisna cena izdelka, ki bi jo plačal potrošnik in kot takšna igra glavno vlogo pri zmanjševanju črnega trga.
  • zagotovljena sledljivost "od semena do prodaje"
    Sledljivost izdelkov z višjo vsebnostjo THC mora biti zagotovljena od pridelave, skozi predelavo do prodaje s sistemom licenc, ki je predstavljen v nadaljevanju.
  • testiranje kakovosti in varnosti izdelka
    Vsak izdelek z višjo vsebnostjo THC mora prestati predpisano testiranje kakovosti, ki meri vsebnost kanabinoidov in ostalih relevantnih substanc ter predpisano testiranje varnosti, ki meri vsebnost gnojil, pesticidov in plesni.
  • zakonsko določen napis na embalaži izdelka
    Napis na izdelku mora seznanjati potrošnika z vsemi potrebnimi informacijami o izdelku, ki ga namerava zaužiti. Napis vsebuje rezultate testiranj kakovosti in varnosti ter priporočila za varno uporabo (priporočljiv dnevni odmerek).
  • ustrezno oblikovana in ustrezno zaprta embalaža
    Embalaža mora biti oblikovana in zaprta tako, da ohranja kakovost izdelka, ne spodbuja k uporabi izdelka in preprečuje otrokom, da bi lahko pomotoma zaužili izdelek, ne vedoč, da ta vsebuje THC.

Za izdelke z višjo vsebnostjo THC, namenjenim medicinski uporabi, morajo veljati naslednji kriteriji:

  • trošarina se ne obračunava,
  • njihovo ceno krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
  • ni dodatnih zakonskih določil, razen tistih, ki že veljajo za farmacevtske izdelke.

8. Sistem licenc

Sledljivost in nadzor komercialnih izdelkov z višjo vsebnostjo THC, ki bi se uporabljali v nemedicinske namene, bi zagotavljal sistem licenc.

Iz sistema licenc bi izvirale dolžnosti in pravice, povezane s pridelavo, predelavo in prodajo izdelkov z višjo vsebnostjo THC za nemedicinske namene pravnim in fizičnim osebam. Vse licence bi bile brezplačne in bi veljale pet let od dneva izdaje, z možnostjo podaljšanja. Licence bi bile popolnoma medsebojno združljive, kar pomeni, da bi lahko ista oseba razpolagala z vsemi licencami.

Licenco za pridelavo bi lahko pridobila katerakoli pravna oseba ali nosilec kmetijskega gospodarstva, ki želi pridelovati konopljo z vsebnostjo THC nad zakonsko določeno mejo v komercialne namene. Vloge za pridobitev licence bi obravnavalo ministrstvo za kmetijstvo. S pridobitvijo licence bi imela oseba pravico pridelovati konopljo izključno na površinah (notranjih ali zunanjih), ki bi jih prijavila na ministrstvu za kmetijstvo, ter jo prodati ali predati dalje v predelavo osebi z licenco za predelavo konoplje. Proizvajalec bi zagotavljal, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da konopljo zaščiti pred tatvino in jo goji dobronamerno z namenom prodaje predelovalcu.

Licenco za predelavo bi lahko pridobila katerakoli pravna oseba ali nosilec dopolnilne dejavnosti za predelavo kmetijskih pridelkov, ki želi predelovati konopljo z vsebnostjo THC nad zakonsko določeno mejo v komercialne namene. Vloge za pridobitev licence bi obravnavalo ministrstvo za kmetijstvo. S pridobitvijo licence bi imela oseba pravico predelovati konopljo in jo prodati ali predati dalje v prodajo osebi z licenco za prodajo konoplje.

Predelovalec bi lahko konopljo kupil le od osebe z licenco za pridelavo ali osebe z licenco za predelavo. Predelovalec, ki bi želel konopljo prodati prodajalcu, bi bil dolžan s predpisanimi testiranji preveriti vsebnost posameznih kanabinoidov in raznih škodljivih snovi (na primer pesticidov) v njej, to pa bi lahko storil le v licenciranem laboratoriju (državnem ali zasebnem). Pred prodajo prodajalcu bi moral konopljo tudi ustrezno označiti (sorta, vsebnost kanabinoidov, vsebnost pesticidov, datum testiranja in podobno). Brez opravljenega testiranja in primernega označevanja bi lahko predelovalec prodal konopljo le drugemu predelovalcu.

Licenco za prodajo bi lahko pridobila katerakoli pravna oseba ali nosilec dopolnilne dejavnosti za prodajo kmetijskih pridelkov ali izdelkov s kmetij, ki želi prodajati izdelke z višjo vsebnostjo THC. Vloge za pridobitev licence bi obravnavalo ministrstvo za zdravje. S pridobitvijo licence bi imela oseba pravico prodajati izdelke z višjo vsebnostjo THC neposredno fizičnim ali pravnim osebam. Oseba z licenco za prodajo bi smela tovrstne izdelke kupiti le od osebe z licenco za predelavo.

9. Omejitve prodaje in oglaševanja

Enako kot pri alkoholu bi tudi ta model strogo prepovedal prodajo in ponudbo izdelkov z višjo vsebnostjo THC osebam, mlajšim od 18 let, ali osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let. Izjema velja za mladoletne osebe, ki razpolagajo z veljavnim zdravniškim receptom ali potrdilom za uporabo natančno opredeljenih izdelkov z višjo vsebnostjo THC. Izdelkov z višjo vsebnostjo THC prav tako ne bi smele prodajati osebe, mlajše od 18 let. Prepovedana bi bila tudi proizvodnja sladkarij, prigrizkov, igrač ali drugih predmetov v obliki konoplje ali izdelkov iz konoplje, namenjenih osebam, mlajšim od 18 let.

Glede oglaševanja bi veljala enaka zakonska določila kot za tobačne izdelke. To pomeni, da bi bilo prepovedano vsakršno oglaševanje, promoviranje ali sponzoriranje izdelkov z višjo vsebnostjo THC.

Izzivi regulacije in predlagane rešitve

Večja dostopnost konoplje lahko vodi v povečanje rekreativne uporabe med prebivalci, predvsem med mladimi.
Legalizacija v ameriškem Koloradu (leta 2014) po dveh polnih letih ni prispevala k povečanju uporabe konoplje med najstniki9. Tudi sicer znanstvene študije dokazujejo, da davki bolj učinkovito zmanjšujejo povpraševanje po drogah kot prohibicija10. Vseeno se zavedamo potencialne nevarnosti, zato želimo s preventivnimi pristopi kar se da zmanjšati verjetnost nastanka tovrstnega problema.

Posledično bi del davčnih prihodkov, ustvarjenih z legalizacijo, namenili razvoju mladinskih centrov po vsej državi in tako naslovili izhodiščni problem, zaradi katerega se mladi zatekajo k drogam. Del denarja bi namenili izobraževanju in ozaveščanju mladih ter širše javnosti o nevarnih učinkih uporabe konoplje in drugih drog. Prepovedali bi tudi kakršnokoli oglaševanje izdelkov z višjo vsebnostjo THC. Razbremenjena policija, ki se ji v primeru uveljavitve našega predloga ne bi bilo več treba ukvarjati z odraslimi rekreativnimi uporabniki izdelkov z višjo vsebnostjo THC, pa bi se lahko posvetila in preganjala tiste, ki bi tovrstne izdelke nelegalno prodajali mladoletnim osebam.

Z legalizacijo konoplje se lahko poveča število primerov vožnje pod vplivom psihoaktivne substance THC, kar bi lahko vodilo v več prometnih nesreč.
Za vožnjo pod vplivom psihoaktivne substance THC bi veljala podobna pravila kot za vožnjo pod vplivom alkohola. Po priporočilu stroke in vzoru drugih držav, ki so konopljo za rekreativno rabo že legalizirale (na primer zvezna država Kolorado v ZDA), bi določili ustrezno mejno koncentracijo THC v krvi, pri kateri bi bila vožnja še dovoljena. Ker je THC v krvi mogoče zaznati tudi do dva tedna po zadnji uporabi, bi morala biti mejna koncentracija določena tako, da THC takrat ne bi več vplival na psihofizične sposobnosti voznika (v Koloradu je na primer takšna meja prepoznana pri petih nanogramih THC v krvi). Preventivno bi povišali tudi kazni za prekrške, povezane s previsoko vsebnostjo THC v krvi v času vožnje.

Previsoka končna cena izdelkov z višjo vsebnostjo THC pri legalnih prodajalcih bi še naprej ohranjala črni trg.
Cena izdelkov z višjo vsebnostjo THC bi bila odvisna od načina njihove obdavčitve. Ta bi bil določen glede na mnenje stroke ter ob upoštevanju dveh skrajnosti: cena ne bi smela biti prenizka, saj bi to lahko dvignilo povpraševanje po konoplji, po drugi strani pa ne bi smela biti previsoka, saj bi to še naprej omogočalo delovanje črnega trga4.

Kako bi to vplivalo name?

"Sem mlada podjetnica, ki bi se rada preizkusila v pridelavi konoplje z vsebnostjo THC nad zakonsko določeno mejo za komercialne namene. Kaj vse bi bilo potrebno storiti za začetek poslovanja?"
Za gojenje konoplje v komercialne namene bi bila po našem predlogu zahtevana popolna sledljivost izdelkov. V kolikor bi konopljo zgolj pridelovali in ne tudi predelovali ali prodajali fizičnim osebam, bi potrebovali le licenco za pridelavo, ki bi jo lahko pridobili brezplačno tako, da bi oddali vlogo na ministrstvo za kmetijstvo. To bi vam dovolilo pridelavo konoplje po merilih, ki bi jih navedli v vlogi za pridobitev licence, ter predajo ali prodajo osebi z veljavno licenco za predelavo. V kolikor bi želeli konopljo tudi predelovati in prodajati neposredno fizičnim osebam, bi potrebovali dodatni licenci za predelavo in prodajo konoplje.

"Sem polnoleten in boleham za multiplo sklerozo. Kako bi lahko po vašem predlogu pridobil ustrezna zdravila ** z višjo vsebnostjo THC? Ali bi si lahko konopljo za namene zdravljenja gojil tudi sam?"**
Naš predlog predvideva izenačitev konoplje, ki bi se uporabljala v medicinske namene, z vsemi ostalimi farmacevtskimi izdelki. Če bi zdravnik presodil, da je vaše bolezensko stanje primerno zdraviti z zdravili z višjo vsebnostjo THC, bi vam predpisal recept in vam podal vse potrebne informacije za zdravljenje. Ceno zdravil bi kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po navodilih zdravnika bi lahko uporabljali tudi druge izdelke z višjo vsebnostjo THC ali pa bi si konopljo v medicinske namene gojili sami.

"Sem mladoletni bolnik z rakom. Ali bi mi z vašim predlogom bilo omogočeno zdravljenje s konopljo?"
Seveda. Po našem predlogu bi se lahko zdravili z zdravili iz konoplje ali drugimi natančno določenimi izdelki z višjo vsebnostjo THC, ki bi vam jih predpisal zdravnik.

"Sem polnoleten in po temeljitem informiranju sem se odločil poskusiti konopljo, ki presega zakonsko določeno mejo vsebnosti THC. Če bi obveljal vaš predlog, kje bi jo lahko kupil?"
V primeru uveljavite našega modela bi bili konoplja s presežno vsebnostjo THC in izdelki iz nje za rekreativne namene dostopni v vseh prodajalnah z veljavno licenco za prodajo izdelkov z višjo vsebnostjo THC. Pri nakupu bi potrebovali osebni dokument, s katerim bi izkazali svojo polnoletnost.

"Sem polnoletna zaposlena ženska. Na domačem vrtu bi rada povsem za lastno uporabo posadila nekaj rastlin konoplje. Ali bi v primeru uveljavitve vašega predloga potrebovala kakšno dovoljenje? Koliko sadik konoplje bi lahko posadila?"
Če bo naš predlog obveljal, ne boste potrebovali nobenega dovoljenja, saj bi naš model popolnoma legaliziral pridelavo konoplje za osebno uporabo. Količinska omejitev za osebno rabo bi bila postavljena na način, ki vas ne bi omejeval pri osebni rabi. V kolikor bi kljub temu uspeli preseči določeno mejo, bi morali plačati trošarino, ki bi jo opredeljeval Zakon o trošarinah.

"Sem lastnik kmetije na kateri se opravljata dopolnilni dejavnosti predelave in prodaje kmetijskih pridelkov. V primeru uveljavitve vašega predloga bi želel prodajati tudi izdelke z višjo vsebnostjo THC. Ali bi poleg licence za pridelavo, potreboval tudi licenci za predelavo in prodajo?"
Da. Za vsakršno predelavo in prodajo izdelkov z višjo vsebnostjo THC bi morali, ne glede na določila iz Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, pridobiti tudi licenci za predelavo in prodajo izdelkov z višjo vsebnostjo THC.

"Sem lastnik restavracije in v primeru legalizacije bi želel svojim strankam ponuditi tudi izdelke z višjo vsebnostjo THC. Kje bi po vašem predlogu lahko pridobil licenco za prodajo in kje bi lahko izdelke z višjo vsebnostjo THC, namenjene prodaji, tudi kupil?"
Lastniki trgovin, restavracij ali kavarn bi lahko pridobili brezplačno licenco za prodajo z oddajo vloge na ministrstvo za zdravje. S pridobitvijo licence bi dobili dovoljenje za prodajo izdelkov z višjo vsebnostjo THC. Nakup teh izdelkov bi lahko opravili samo pri osebi z veljavno licenco za predelavo.

"Sem komercialni pridelovalec konoplje v industrijske namene. Zakonodaja narekuje, da lahko za vsako setev uporabim le kupljena certificirana semena, ki zagotavljajo, da konoplja ne bo presegala meje 0,2 odstotka THC. Želel bi sejati tudi semena z 0,4 odstotka THC. Ali bi po vašem predlogu bilo to mogoče?"
Da. Naš predlog predvideva dvig dovoljene meje THC za konopljo, ki se uporablja v industrijske namene, na 0,9 odstotka vsebnosti. Pridelovalci bi tako lahko izbirali med večjim naborom semen, uporabili pa bi lahko tudi tista, ki bi jih pridelali sami. Za gojenje konoplje ne bi več potrebovali certificiranih semen. V kolikor bi želeli prodajati izdelke iz konoplje v prehrambne namene, bi morali poleg obstoječih pravil, ki veljajo za prehrambne izdelke, spremljati še vsebnost kanabinoidov, z vidika varnosti pa bi moral biti na izdelku naveden tudi priporočeni dnevni odmerek.

"Sem polnoletna ženska, ki bi iz konoplje z vsebnostjo THC pod zakonsko določeno mejo želela za lastno uporabo pridelovati konopljino olje in konopljina vlakna. Ali bi po vašem predlogu imela pri tem kakšne omejitve?"
Ne. Naš predlog predvideva umik vseh omejitev, vezanih na izdelke z vsebnostjo THC, ki je nižja od zakonsko določene meje. To pomeni, da bi v teoriji lahko posadili neomejeno število sadik konoplje, ki ne bi presegala zakonsko določene meje vsebnosti THC.

  1. Vlada omogočila uporabo konoplje v medicinske namene. (2017). Najdeno 9. aprila 2017.
  2. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2017). Stanje na področju prepovedanih drog v Sloveniji 2016. Najdeno 9. aprila 2017.
  3. The Economic Impact of Marijuana Legalization in Colorado. Najdeno 9. aprila 2017.
  4. Perić, P. (2015). Analiza nelegalnega trga z marihuano v sloveniji in ocena davčnih posledic (magistrsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
  5. Lachenmeier, D. W., & Rehm, J. (2015). Comparative risk assessment of alcohol, tobacco, cannabis and other illicit drugs using the margin of exposure approach. Scientific reports, 5.
  6. Obrazložitev predloga Inštituta ICANNA. (2016). Najdeno 9. aprila 2017.
  7. National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine. (2017). The Health Effects of Cannabis and Cannabinoids: The Current State of Evidence and Recommendations for Research.
  8. Chait, L. D., Evans, S. M., Grant, K. A., Kamien, J. B., Johanson, C. E., & Schuster, C. R. (1988). Discriminative stimulus and subjective effects of smoked marijuana in humans. Psychopharmacology, 94(2), 206-212.
  9. Salley, M. Survey: Parents biggest influence on youth health behaviors. (2016). Najdeno 9. aprila 2017.
  10. Becker, G. S., Murphy, K. M., & Grossman, M. (2006). The market for illegal goods: the case of drugs. Revista de Economía Institucional, 8(15), 17-42.

Nazadnje posodobljeno 17. 5. 2017