Stališče Piratov do zakonodaje o konoplji

Piratska stranka Slovenije od svoje ustanovitve leta 2012 zagovarja popolno legalizacijo in regulacijo konoplje. Leta 2016 je zbrala več kot 18.000 podpisov podpore za celovito ureditev področja ter nato skupaj s podmladkom takrat vladajoče Stranke modernega centra pripravila Predlog zakona o konoplji. Predlog je februarja 2018 v parlamentarno proceduro vložil poslanec SMC Simon Zajc.¹

Mesec dni pozneje je predsednik vlade Miro Cerar po razveljavitvi referenduma o drugem tiru odstopil, sledil je razpis predčasnih volitev, zato do obravnave zakona v Državnem zboru ni prišlo.

Preteklo je šest let, preden se je vprašanje konoplje znova vrnilo na politični dnevni red. Slovenke in Slovenci smo 9. junija 2024 glasovali o dveh vprašanjih glede konoplje. Prvo je volilce spraševalo, ali naj država dopusti pridelavo, promet in uporabo konoplje v medicinske namene, drugo pa, ali naj dopusti njeno gojenje in posedovanje za omejeno osebno rabo. Na obe vprašanji smo odgovorili pritrdilno: prvo je podprlo 66,71 % volivcev, drugo pa 51,57 %.²

Posvetovalni referendum sicer zakonodajalcev ne zavezuje, vendar opredeljuje njihov politični mandat. V tem okviru je Državni zbor 15. julija 2025 sprejel Zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene (ZKMZN), ki, kot nakazuje ime samega zakona, ureja proizvodnjo, predelavo in promet konoplje za medicinske in znanstvene namene ter določa pogoje za pridobitev ustreznih licenc za prodajo.

Te izdaja Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki pa v praksi zožuje krog upravičencev, saj stroge zahteve glede proizvodne infrastrukture in skladnosti z dobrimi proizvodnimi praksami omejujejo dostop predvsem na obstoječe farmacevtske subjekte. Hkrati zakon ne predvideva poti za domačo pridelavo za lastno medicinsko rabo, zato bolniki, ki si s samooskrbo blažijo bolezenska stanja, ostajajo izpostavljeni kazenskemu pregonu.³

Istega dne je skupina poslancev iz tedanje koalicije v parlamentarno proceduro vložila še Predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo.⁴ Predvidel je okvir, v katerem bi odraslim dovolili gojenje do štirih rastlin konoplje na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, v skupnih gospodinjstvih pa do šest. Posameznik bi lahko na javnih površinah imel manjše količine, do 7 gramov sušenega socvetja in 5 gramov pripravkov, doma pa bistveno več, do 150 gramov sušenega socvetja in 50 gramov pripravkov. Zakon bi prav tako uvedel lestvico dopustne koncentracije tetrahidrokanabinola (THC) pri vožnji in prepoved delodajalcem, da v okviru rednih zdravstvenih pregledov preverjajo prisotnost snovi. Komercialna prodaja bi ostala prepovedana, a zakon je predvideval možnost, da si odrasli konopljo med seboj brezplačno delijo v okviru dovoljenih količin.

Predlog je bil v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 priglašen Evropski komisiji, ki je nato 29. oktobra 2025 podala podrobno mnenje in opozorila na več neskladij z Okvirnim sklepom Sveta 2004/757/PNZ o nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami. Slovenijo je pozvala k ponovni preučitvi teh vprašanj in opozorila na možnost uvedbe postopka po 258. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki lahko vodi v tožbo pred Sodiščem Evropske unije in denarne sankcije.⁵

Šestmesečni odlog, ki ga je sprožila priglasitev, se je iztekel 2. februarja 2026, nakar so predlagatelji napovedali usklajevanja s pristojnimi ministrstvi in strokovnimi službami, vendar zakon v naslednjih tednih ni bil uvrščen na dnevni red niti redne niti izredne seje Državnega zbora. Parlamentarni mandat se je nato iztekel z razpisom volitev 22. marca.

Napovedi stroke, civilne družbe in združenj pacientov so se uresničile: zakon medicinske rabe konoplje ne naslavlja sistemsko, ampak vso strokovno breme naslanja na JAZMP, ki kadra za pokritje tako zahtevnega področja nima. Od JAZMP zakonodaja pričakuje, da bo ta posedoval specializirano znanje, stalno posodabljal smernice in hkrati reguliral trg z zdravili, po drugi strani pa nikjer zakonsko ne predvidi ustreznega izobraževanja zdravstvenih delavcev.

Kot je pred sprejetjem ZKMZN opozoril Državni svet,⁶ nova uvedba krovnega pojma »medicinska konoplja« v resnici povzroča več zmede kot regulacije. S tem, da industrijsko konopljo, njene dele, proizvode ter polproizvode, izenačuje z rastlinami z vsebnostjo nad 0,3 % THC, ki v Sloveniji niso legalne zunaj medicinske rabe, samo uvaja dodaten nadzor nad zdravili, ki vsebujejo kanabidiol (CBD) in so bila že pred tem zakonom prisotna na slovenskem trgu in regulirana s strani pristojnih institucij. V praksi torej to ne pomeni nič drugega kot le še en dodaten birokratski postopek v že tako zapleteni regulativni verigi, kar podaljšuje dobavne roke zdravil, ki so za nekatere življenjskega pomena.

S tem zakon ne zagotavlja večje dostopnosti za bolnike, ampak jo v resnici omejuje. Po drugi strani pa sistem izdaje dovoljenj iz sistema izključuje majhne slovenske proizvajalce, čeprav imajo ti na tem področju ustrezna znanja in dovoljenja, ter daje prednost majhnemu številu tujih nosilcev dejavnosti, kar ustvarja pogoje za monopolizacijo trga in večjo odvisnost od uvoza; slovenski davkoplačevalski denar, ki oplaja zdravstveno blagajno, pa se namesto v lokalno ekonomijo izteka v tujino.

Zakon o osebni rabi pa prav tako ni zaključil zakonodajnega postopka in ni bil sprejet.

V vmesnem času je po podatkih Policije v prvem polletju 2025 število kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami padlo na 1.091, kar je najnižja raven v zadnjem desetletju in občutno pod petletnim povprečjem, ki znaša 1.665. Število kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa se je s 867 v letu 2021 zmanjšalo na 439 v prvem polletju 2025. V istem obdobju so zasegi marihuane dosegli 1.030.435 gramov, kar je petnajstkrat več kot v prvem polletju 2024. Od skupaj 808 odrejenih strokovnih pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog je bilo odklonjenih 406 krvnih ali slinskih ter 249 urinskih pregledov, pri čemer je skupno število odklonitev preseglo število pozitivnih rezultatov.⁷

Poleg tega ostaja neurejeno področje rabe izdelkov z višjo vsebnostjo THC, zaradi česar so uporabniki še naprej odvisni od črnega trga, kjer so izpostavljeni izdelkom neznane kakovosti, ki lahko vsebujejo tudi škodljive primesi. Iz poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji za leto 2023 izhaja, da se je povprečna koncentracija THC v analiziranih vršičkih v letu 2022 gibala v širokem razponu 2,3 do 15,8 %.⁸

Uporabniki, ki nimajo informacije o dejanski vsebnosti THC, so zato izpostavljeni večjemu tveganju, zlasti pri izdelkih z visoko koncentracijo učinkovine. Takšni izdelki lahko bistveno povečajo tveganja, ki so sicer povezana z uporabo konoplje. Posledice tovrstne netransparentnosti so tudi merljive: število zastrupitev s THC, obravnavanih v UKC Ljubljana, se je z 23 primerov v letu 2013 postopno povečalo, dolgoletno povprečje pa danes znaša približno 60 primerov letno.

Na državnozborskih volitvah 22. marca je dosedanja koalicija izgubila večino⁹ in vse kaže, da bodo prihodnjo vlado sestavljale stranke, katerih poslanske skupine so leta 2025 enotno nasprotovale obema zakonoma. Zato ni utemeljeno pričakovati, da se bo zakonodajni postopek glede osebne rabe v novem mandatu nadaljeval. Ob tem prej navedeni podatki kažejo na stanje, ki ni skladno ne s cilji prohibicije ne z vidiki javnega zdravja. Represija se je sicer umaknila, vendar vse kaže, da se je črni trg razširil, uporabniki pa ostajajo brez dostopa do preverjenih izdelkov in brez pravne varnosti.

Pirati se že od svoje ustanovitve leta 2012 zavzemamo za celovito ureditev področja konoplje v sklopu samostojnega zakonskega okvira, v katerem se pridelava, predelava, promet in uporaba obravnavajo podobno kot pri alkoholu in tobaku. Naše stališče izhaja iz preprostega spoznanja, da področje, s katerim se vsak dan srečuje več kot sto tisoč Slovenk in Slovencev, ne more biti prepuščeno nepredvidljivosti črnega trga in občasnemu pregonu. Urediti ga mora zakon, ki bo deloval v praksi in spoštoval voljo volivcev, izraženo na referendumu leta 2024.

Naša predlagana ureditev sloni na štirih stebrih.

1. Umik konoplje z vsebnostjo THC nad 1 % s seznama prepovedanih drog in njena ureditev z lastnim zakonom, ki v celoti pokriva pot od semena do končnega uporabnika.
2. Licenciran sistem gojenja, predelave in prodaje, ki je za male proizvajalce nekoliko bolj prilagojen, da trg ne bi pristal v rokah peščice velikih verig, kot se je to zgodilo v nekaterih ameriških zveznih državah.
3. Trošarina, vezana na vsebnost THC, ki odvrača proizvajalce od tekmovanja v potenci izdelkov, hkrati pa ustvarja namenski vir financiranja preventivnih programov, zdravljenja odvisnosti in izobraževanja.
4. Priznanje osebne rabe znotraj zakonskega okvira, kjer lahko odrasli za lastne potrebe gojijo konopljo v okviru jasno določene površine, brez posedovanja licence in brez plačevanja trošarine.

Obenem je treba poudariti, da je ureditev, ki jo Pirati zagovarjamo, po svoji zasnovi naklonjena malemu proizvajalcu. Posebna licenca za male proizvajalce, znižana trošarinska obremenitev in možnost neposredne prodaje iz lastnega obrata so trije mehanizmi, ki skupaj odpirajo dostop do trga kmetom, zadrugam in malim podjetnikom. Za slovensko kmetijstvo, v katerem se že desetletja iščejo dodatne kulture z višjo dodano vrednostjo, konoplja z vsebnostjo THC nad enim odstotkom predstavlja tržno priložnost, primerljivo s tisto, ki jo je konoplja z nizko vsebnostjo THC že odprla za industrijsko predelavo, tekstil in gradbene materiale. Dvig praga z obstoječih 0,3 % na en odstotek hkrati omogoča setev različnih vrst, med katerimi so tudi slovenske avtohtone, ki so trenutno izključene iz legalne pridelave, čeprav so namenjene povsem industrijski rabi.

Prav tako prohibicija, kakršno imamo danes, ne deluje. Z zakonodajno pobudo si prizadevamo vzpostaviti dejansko varovanje mladih prek nadzora nad dobavno verigo, jasnega označevanja vsebnosti in primesi, obveznega laboratorijskega testiranja, prepovedi oglaševanja, določitve mejnih vrednosti THC v krvi za voznike po analogiji z alkoholom ter inšpekcijskega nadzora nad celotno dejavnostjo. Bolnikom, ki si s konopljo blažijo bolezenska stanja, ureditev prav tako odpira pot do samooskrbe brez strahu pred kazenskim pregonom.

Politika na področju drog je eno izmed področij, kjer se razlika med zrelim in nezrelim odnosom države do državljanov pokaže najhitreje.

Zrela ureditev izhaja iz predpostavke, da so odrasli sposobni odgovornega ravnanja, če imajo na voljo zanesljive informacije in varno dobavo.

Zrela država ve, da je njena naloga zaščita ranljivih skupin, ne pa kaznovanje vseh po vrsti, ter da je kazensko pravo skrajno sredstvo in ne prvi odziv na družbeni pojav, ki ga je pogosto učinkoviteje regulirati kot prepovedati.

Pirati smo se na to pot prvič podali že s predlogom iz leta 2018. Od takrat se je položaj spremenil v eno samo smer: prohibicija je izgubila še tisto operativno učinkovitost, ki jo je imela, javna podpora regulaciji pa je bila junija 2024 jasno izražena na glasovnicah.

1. Zakon o konoplji, arhiv Piratske stranke Slovenije, dostopno na: https://archive.piratskastranka.si/zgodbe/zakon-o-konoplji.html. Predlog zakona o konoplji, izdelkih iz konoplje in izdelkih z višjo vsebnostjo THC je 6. 2. 2018 v Državni zbor vložil poslanec Simon Zajc s podporo dvajsetih poslancev Stranke modernega centra.
2. Zapisnik o ugotovitvi izida posvetovalnega referenduma o gojenju in predelovanju konoplje za osebno rabo ter posvetovalnega referenduma o uporabi konoplje v medicinske namene, ki sta bila 9. 6. 2024, Uradni list RS, št. 53/24.
3. Zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene (ZKMZN), Uradni list RS, št. 60/25; sprejet v Državnem zboru na 33. seji 15. 7. 2025.
4. Predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo, vložen v Državni zbor 15. 7. 2025; prvopodpisani poslanki Sara Žibrat in Nataša Sukič.
5. Komisija je v dopisu izrecno navedla, da se šestmesečni odlog iz člena 6(2) Direktive izteče 2. februarja 2026, ter opozorila na pravico začetka postopka po 258. členu PDEU. Evropska komisija, Uradno obvestilo 2025/415/SI — Zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo: podaja podrobnega mnenja v skladu s členom 6(2) Direktive (EU) 2015/1535, C(2025) 7447, Bruselj, 29. 10. 2025, dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/9266bdc19525c3048ae2d4ec778ec6e9254ec5d4782f45b1cc07c8cb04f2628b
6. Državni svet Republike Slovenije, zahteva, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o konoplji za medicinske in znanstvene namene (ZKMZN), št. 520-01-3/2025/26, EPA 2063-IX, 22. 7. 2025, dostopno na: https://ds-rs.si/sites/default/files/2025-07/zaht._ds_odl._veto_zkmzn_epa_2063-ix_p.pdf
7. Podatki za prvo polletje 2025 izhajajo iz evidenc Generalne policijske uprave; za širši okvir glej Nacionalni inštitut za javno zdravje, Stanje na področju prepovedanih drog v Sloveniji 2025, Ljubljana, januar 2026, dostopno na: https://nijz.si/publikacije/stanje-na-podrocju-prepovedanih-drog-v-sloveniji-2025/
8. Podatki o koncentraciji THC izvirajo iz monitoringa Nacionalnega forenzičnega laboratorija, podatki o zastrupitvah pa iz evidenc Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Stanje na področju prepovedanih drog v Sloveniji 2023, Ljubljana, 2024, dostopno na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2024/03/Nacionalno-porocilo_2023-1.pdf